»Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic pozebe in neurij s točo presega 0,3 odstotka načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023.«
»Poškropimo drevesa z biostimulanti na osnovi alg in aminokislin. Škropljenje je treba opraviti dva dni pred napovedano pozebo, ti biostimulanti niso fitofarmacevtska sredstva, dovoljeni so v ekološki predelavi, dobijo se tudi v prosti prodaji.«
»V Posavju orošujemo zgolj od 8 do 9 odstotkov površin. Medtem ko so ostali pač odvisni od preventivnih ukrepov. Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice.«
»Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji.«
»Zadela nas je pozeba doletela praktično na celotnem Primorskem. Najbolj so prizadete zgodnje cvetoče sadne vrste, breskve, nektarine, marelice, morda tudi kaki, ki je v fazi odganjanja. Škoda se bo pokazala tudi v vrtnarstvu, kjer so bile v rastlinjakih posajene zgodnje plodovke, bučke.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju